Plesen v stanovanju se razvije predvsem tam, kjer se dlje časa zadržuje preveč vlage in so površine dovolj hladne za nastanek kondenza. Najprej jo opazimo v kotih, ob oknih, za večjimi omarami ali na zunanjih stenah, vendar vidni madeži predstavljajo le posledico neugodnih razmer.

Če želimo težavo preprečiti, moramo zato nadzorovati predvsem vlago, temperaturo in izmenjavo zraka. V vsakdanjem življenju vlago ustvarjamo z dihanjem, kuhanjem, tuširanjem, pranjem in sušenjem perila, zato je njen nastanek povsem normalen. Težava se pojavi, ko vodna para ostaja v prostoru in se začne nabirati na hladnejših površinah.

Zmanjšajmo odvečno vlago

Relativno vlažnost zraka je smiselno spremljati z merilnikom, saj občutek v prostoru ni vedno zanesljiv pokazatelj. Za bivalne prostore se praviloma priporoča zmerna vlažnost, približno med 40 in 60 odstotki. Če vrednosti dalj časa ostajajo visoke, se na hladnih stenah in drugih površinah povečata možnost kondenzacije ter tveganje za razvoj plesni.

Veliko vlage nastane med kuhanjem in prhanjem, zato jo poskušamo odstraniti čim bližje njenemu izvoru. Med kuhanjem uporabljamo napo z učinkovitim odvajanjem zraka, v kopalnici pa po tuširanju poskrbimo za dobro prezračevanje. Če perilo sušimo v notranjosti, izberemo prostor z urejenim zračenjem.

Prezračujmo kratko in učinkovito

Dalj časa priprto okno ni vedno najboljši način za izmenjavo zraka, predvsem v hladnejšem delu leta. Učinkoviteje je za nekaj minut na široko odpreti več oken in ustvariti intenziven pretok zraka. Tako zamenjamo vlažen notranji zrak, ne da bi se stene, tla in pohištvo med prezračevanjem pretirano ohladili.

Pogostost zračenja prilagodimo številu oseb in dejavnostim v prostoru. Po kuhanju, tuširanju ali sušenju perila je izmenjava zraka posebej pomembna, saj se takrat vlažnost hitro poveča. V dobro zatesnjenih sodobnih stanovanjih je treba prezračevanju nameniti še več pozornosti, razen kadar za stalno izmenjavo zraka skrbi ustrezno mehansko prezračevanje.

Ogrevanje naj bo enakomerno

Zelo hladne stene predstavljajo primerna mesta za kondenzacijo vodne pare, zato popolnoma neogrevani prostori ob toplih sobah niso vedno dobra rešitev. Topel in vlažen zrak iz ogrevanega dela stanovanja prehaja tudi proti hladnejšim območjem, kjer se ob dovolj nizki površinski temperaturi začne izločati vlaga, zato je bolje vzdrževati razmeroma enakomerno temperaturo po celotnem stanovanju.

Velika temperaturna nihanja prav tako povečujejo možnost hladnih površin, predvsem ob zunanjih stenah in v vogalih. Če prostor močno ohladimo ter ga nato hitro ogrejemo, se temperatura zraka dvigne hitreje kot temperatura konstrukcije. Stene zato še nekaj časa ostajajo hladne, kar ob višji notranji vlažnosti ustvarja ugodnejše pogoje za nastanek kondenza.

Pazimo na hladne površine

Plesen se velikokrat najprej pojavi na mestih z nižjo površinsko temperaturo, med katera sodijo vogali zunanjih sten, območja ob oknih in posamezni deli konstrukcije z izrazitejšimi toplotnimi izgubami. Na teh površinah se zrak hitreje ohladi do točke, pri kateri začne vlaga kondenzirati. Temna lisa v enem samem kotu zato ni nujno posledica slabe higiene prostora.

Če se težava vedno vrača na istem mestu, je smiselno preveriti tudi stanje stavbe. Slaba izolacija, poškodovana fasada, zamakanje strehe ali puščanje instalacij zahtevajo drugačen pristop kot previsoka notranja vlažnost. Premazovanje madeža brez odprave vzroka običajno prinese samo kratkotrajno izboljšanje, saj se ob nespremenjenih razmerah plesen znova pojavi.

Omogočimo kroženje zraka

Velike omare in drugo masivno pohištvo neposredno ob hladni zunanji steni zmanjšajo pretok zraka ter otežijo segrevanje površine. Za pohištvom zato nastane hladnejše in bolj vlažno območje, kjer se plesen razvije precej prej kot na odprtem delu iste stene. Nekaj prostora med omaro in steno omogoči boljše kroženje zraka ter hitrejše sušenje površine.

Podobno velja za težke zavese, natrpane kote in druge dele stanovanja, skozi katere zrak skoraj ne kroži. Občasno je smiselno pogledati tudi za večje kose pohištva, predvsem ob zunanjih stenah, saj tam začetne spremembe ostanejo dolgo skrite. Če pravočasno opazimo povečano vlago, neprijeten vonj ali prve drobne madeže, lahko vzrok odpravimo še preden se plesen razširi na večjo površino.