5 zanimivosti o diatonični harmoniki

Diatonična harmonika

Diatonična harmonika je v Sloveniji zelo priljubljena in jo po domače imenujemo tudi »frajtonarca«. Zagotovo ste že bili na kakšni zabavi, gasilski veselici ali dogodku, kjer se je igralo slovensko narodno glasbo in ste ugledali omenjeno glasbilo. Posebnost diatonične harmonike tiči v dejstvu, da za razliko od klavirske nima črno belih tipk, kakršne poznamo tudi s klavirja. Na diatonično harmoniko se igra s pritiskanjem na tipke in vlečenjem ter stiskanjem meha. Diatonična harmonika je bila v osnovi narejena v Nemčiji, kasneje pa izpopolnjena v Avstriji.

1. Diaton

Ime diatonična harmonika izvira iz diatona, ki je dejansko posledica tega, da je zvok ob pritisku na eno tipko drugačen v primeru, da se ob tem meh vleče ali stiska. Tovrstne harmonike je med prvimi v naših krajih pričel izdelovati Rudolf Bukovec iz Kota. Diatonična harmonika sicer izvira iz 19. stoletja.

2. Odlična za plesalce

Da se diatonična harmonika največkrat znajde na različnih zabavah, veselicah in podobno, kjer ljudje radi plešejo, je znano. Morda pa nekoliko manj, zakaj je temu tako. Diatonična harmonika se lahko namreč pohvali z nekoliko bolj izrazitimi basi, ki so precej bolje slišni kot tisti iz klavirske harmonike. Prav to pa plesalcem daje več občutka za ples, saj ves čas dobro slišijo ritem.

3. Melodična in basovska stran

Diatonična harmonika glasbeniku nudi dve strani tipk, pri čemer so na eni strani melodične tipke in na drugi basovske. Kot zanimivost lahko dodamo, da tovrstne harmonike veljajo za glasbila, na katera ni moč povsem natančno igrati različnih zvrsti glasbe.

Štajerska diatonična harmonika Weltmeister 33/12/III/5
Štajerska diatonična harmonika Weltmeister 33/12/III/5 (Symphony.si)

So pa odlične za slovensko narodno zabavno glasbo, še posebej tisto, ki takoj zleze v uho in vabi na plesišče. Največji promotorji diatonične harmonike so bili in so: Lojze Slak, Franc Mihelič, Mirko Šlibar in drugi.

4. Slovenci v vrhu

Čeprav diatonična harmonika v osnovi izvira iz Nemčije in kasneje iz Avstrije, pa smo jo Slovenci popolnoma vzeli za svojo. Celo tako zelo, da bi marsikdo trdil, da smo jo izumili na naših tleh. Dejstvo je, da se diatonična harmonika še vedno razvija in različni proizvajalci s svojimi inovativnimi idejami postavljajo nove mejnike.

Prav tako, kot jih v svetu igranja na to glasbilo postavljajo naši glasbeniki, ki sodijo v sam svetovni vrh. Nejc Pačnik je tako leta 2015 v Slovenijo prinesel naslov najboljšega na svetu, leta 2019 pa je to uspelo kar dvema. Danaja Grebenc je naslov osvojila v mladinski konkurenci, Anže Krevh pa je postal svetovni prvak v absolutni konkurenci.

5. Diatonična harmonika ima glasilke

Sila priljubljeno in zanimivo glasbilo je sestavljeno iz dveh skrinjic, meha, gumbov, sapnika in jeklenih jezičkov. Ko godec razpre meh, glasbilo napolni z zrakom, pri čemer jezički zavibrirajo. Ko meh stisne, pa zavibrirajo kot glasilke. Sapnik pri diatonični harmoniki skrbi za hitro polnjenje in praznjenje meha z zrakom.

Diatonična harmonika Weltmeister Wiener 86W 21/8/II
Diatonična harmonika Weltmeister Wiener 86W 21/8/II (Symphony.si)

Kot lahko vidimo, je diatonična harmonika nadvse zanimivo in priljubljeno glasbilo. Pri nas je kar nekaj mojstrov, ki se ukvarjajo z izdelavo harmonik in potrebno je dodati, da so najmanj tako kvalitetni in uspešni kot godci, ki v Slovenijo prinašajo lovorike in naslove.

Preberite tudi ...

Didžeridu

Didžeridu – aerofono glasbilo Aboridžinov

Didžeridu je tradicionalno glasbilo, ki izvira iz avstralske kulture domorodnih ljudstev, zlasti avstralskih Aboriginov. Gre za dolgo cevasto glasbilo, običajno iz lesa evkaliptusa, čeprav se danes lahko uporabljajo tudi druge vrste lesa ali materiali, kot so PVC cevi. Tradicionalno se didžeridu uporablja […]

Bobnar

Kako postati dober bobnar?

Glasba nas spremlja celo življenje. Nekateri med vami jo samo poslušate in s tem poskrbite za boljše vzdušje in počutje, spet drugi pa jo tudi ustvarjate. Ustvarjanje glasbe največkrat pomeni, da igrate na določen inštrument. To lahko počnete le za svojo dušo […]